Ena od najpomembnejših lastnosti dirkalnega vozila je oprijem vozila s cestiščem. Ključnega pomena pri zagotavljanju čim večje pritisne sile (downforce) in s tem posledično čim večjega oprijema vozila, je aerodinamika. Aerodinamika dirkalnega vozila, konkretno dirkalnika tipa Formule Student, je tako eden najpomembnejših faktorjev za doseganje maksimalnih zmogljivosti na tekmovanjih. Z ustvarjanjem dodatne pritisne sile na kolesa močno prispeva k oprijemu vozila s cestiščem, kar zagotavlja možnost doseganja večjih kotnih pospeškov, brez zdrsa koles.

Cilj projekta je bil ustvariti čim večjo pritisno silo na kolesa, ob čim manjšem povečanju koeficienta zračnega upora dirkalnika. Slednji namreč zavira dirkalnik med pospeševanjem in doseganjem visokih hitrosti na ravnini. Zadali smo si nalogo izdelati sprednja in zadnja krilca, s čim manjšo maso, ter čim večjo učinkovitostjo. V okviru istega projekta je potekala dodatno še konstrukcija merilne naprave, s katero bi lahko še v praksi ovrednotili učinkovitost izdelanih krilc. Obenem smo se odločili narediti študijo glede aerodinamične učinkovitosti uporabe posebnega tipa podvozja — undertray, ki se je ob zaključku izkazala za premalo učinkovito, glede na zahtevnost izdelave, dodatne stroške in ne nazadnje dodatno maso.