Poglavitna vsebina projekta je aerodinamika. Aerodinamičnost igra ključno vlogo pri performansih ultralahkih letal, kar posledično omogoča njihovo konkurenčnost in stabilno pozicijo na svetovnem trgu. Prvi korak pri načrtovanju in optimizaciji aerodinamičnosti predstavlja teoretično modeliranje. Pri tem je potrebno poglobljeno znanje dinamičnih fizikalnih zakonov tekočin in plinov, ter reševanje zapletenih nelinearnih diferencialnih enačb. Ker je analitska pot reševanja teh enačb prezapletena, se v praksi uporablja računalniško podprto numerično modeliranje. Študenti so se v okviru projekta seznanili z fizikalnim ozadjem modeliranja in numeričnega reševanja diferencialnih enačb. Na ta način so študenti znanje, ki ga pridobijo na predavanjih pri predmetu Matematična fizika, Fizika in Analiza, uporabili v praksi. Predvsem pa so spoznali, kako poteka uporaba fizikalnega znanja v praksi za reševanje dejanskih in aktualnih problemov. Namen projekta je bil ta, da bi študente motivirati že na začetku študija in jih približati gospodarstvu ter aplikativnim raziskavam, ki bodo doprinesla h konkurenčnosti domačih podjetij. Hkrati smo odprli možnost, da študenti v kratkem času študija pridobijo znanja, ki so potrebna za razvoj v lokalnem okolju.

Poglavitni rezultat iz področja analize letalskega propelerja lahko štejemo analizo končnega propelerja. Le tega so študenti analizirali na podlagi izkušenj, ki so jih pridobili z načrtnim obravnavanjem propelerjev za nizke hitrosti in za visoke hitrosti. Seznanili so se s problemi trdnosti propelerja, upora propelerja, itd. To jim je omogočilo poglobljeno razumevanje analize končnega propelerja, ki je bil ustvarjen z uvozom izračunanega povprečja geometrije hitrega in počasnega propelerja v programu JavaProp. Izračun povprečja je bil izveden z namenom, da bi dosegli kompromis učinkovitosti delovanja propelerja pri nizkih in visokih hitrostih, nekje v območju od 45m/s do 80m/s.

Študenti so pridobili znanje in praktične izkušnje pri načrtovanju in analizi letalskega krila. Poslužili so se direktne metode načrtovanja krilnega profila, kar pomeni da so najprej generirali nek začetni profil in izvedeli izračun koeficienta tlaka po dolžini profila in ostalih njegovih lastnosti. Nato so s spreminjanjem geometrije poskušali izboljšati lastnosti profila v smislu porazdelitve tlaka po površini krilnega profila večanju razmerja med vzgonom in uporom (L/D). Študenti so ob bogatih izkušnjah delovnega mentorja ugotovili, kje so meje numeričnih izračunov. Seznanili so se z osnovnimi pristopi, ki se uporabljajo za izbolšanje L/D razmerja. Obravnavali so porazdelitev tlaka po površini krila in probleme ki izhajajo iz nepravilne tlačne porazdelitve.