Problem podjetja je obstoječ način pakiranja svetil, ki je ne samo predrag, ampak tudi ekološko manj sprejemljiv. Problemi so se v podjetju pojavljali tudi pri pošiljanju paketov, saj so ti prišli do naročnika poškodovani. Vzrok teh poškodb je bila v nekaterih primerih nezadostna notranja zaščita, ki ima vlogo zapolnitve praznega prostora v paketu in varuje sam izdelek pred mehanskimi poškodbami. Vendar pa je največji vzrok poškodb pošiljk transport sam. Med nalaganjem in raztovarjanjem tovora, prihaja do poškodb, ki so posledica neprevidnosti delavcev, med prevažanjem pa prihaja do poškodb zaradi tresljajev ali sunkovitega zaviranja. Pri poštnem pošiljanju so se problemi pojavljali z zatikanjem paketov na tekočih trakovih, na kar so na embalaži nastale raztrganine in druge deformacije.

Področje našega raziskovanja je bila učinkovita raba embalaže na način, da bi ta ustrezala tem boljšim ekološkim ter ekonomskim ciljem podjetja. Spoznavali smo različne vrste embalažnih materialov, ki jih uporabljajo v podjetju za obstoječe pakiranje (les, karton in papir, plastične folije, stiropor). Nato je bil predmet našega raziskovanja iskanje novih nadomestnih materialov, ki bi jih podjetje lahko nadomestilo s sedanjimi. Predvsem smo se usmerili na čim cenejšo in okolju prijazno rešitev. Ta predstavlja embalažo, ki je sestavljena iz čim manj različnih vrst materialov, zaradi lažje reciklaže. Preučevali smo tudi samo tehnologijo trenutnega pakiranja in iskali nove možnosti, da bi dosedanje probleme pri transportu in pakiranju minimizirali.

SKLOP ANALIZE RECIKLAŽ IN OKOLJSKE SPREJEMLJIVOSTI MATERIALOV, KI BI LAHKO NADOMESTILI OBSTOJEČE:

Naša prva ideja je bila ustvariti embalažo svetil, ki bila v celoti sestavljena iz različnih biorazgradljivih materialov. Embalaža bi tako bila primerna za aerobno ali anaerobno biološko razgradnjo in pridobivanje novih tržnih produktov, kot sta bioplin in kompost. Anaerobna biološka razgradnja in kompostiranje sta tudi najpogostejši in najbolj cenovno ugodni obliki reciklaže tovrstnih materialov. Sicer bi bila ta ideja takoj izvedljiva, vendar je veliko omejitev predstavljal denar. Materiali, ki so neoporečni in standardizirani za kompostiranje, zahtevajo dražjo tehnologijo in posledično je tudi nabavna cena le-teh večja. Po primerjavi že med konvencionalno in biorazgradljivo folijo za zavijanje izdelkov in palet, smo ugotovili, da se takšna zamenjava materiala po trenutnih cenah podjetju ne izplača.

Analiza reciklaž materialov je bila izdelana tako za obstoječe kakor za potencialno nove materiale. Torej biorazgradljive materiale lahko recikliramo s kompostiranjem ali anaerobno obdelavo ali pa s kemično reciklažo. Za konvencionalno plastiko imamo ustaljene postopke reciklaže, ki so finančno ugodne in tudi okolju prijazne, saj posledično ne polnimo odlagališč in porabljamo fosilnih goriv. Še posebno pomembna je reciklaža papirja in kartona, saj ne sekamo dodatnih dreves za izdelavo novega in manj obremenjujemo okolje s kemikalijami in preparati, ki se pri proizvodnji porabljajo. Možnost za vse embalažne materiale pa je tudi končni sežig za pridobivanje energije, kar je tudi neke vrste reciklaža materiala. Iz reciklažne analize materialov povezujemo tudi dejstva o njihovi prijaznosti do okolja.

Na podlagi cenovne in ekološke učinkovitosti smo nato postavili tezo, da je najbolje embalažo sestaviti iz največ dveh tipov materiala, to sta konvencionalna plastika in papir/karton. Z uporabo le teh dveh frakcij, se masovno poveča poraba in odpadek plastike in papirja. To pomeni racionalno vrednost in pomen recikliranja za podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo predelavo ter zaradi velikih količin nabave, nižje kupne cene za naše podjetje. Poleg tega, bi imelo podjetje nižje stroške odvažanja odpadkov, zaradi manjšega števila različnih zbranih frakcij materialov. Ekološko in ekonomsko gledano je uporaba embalaže čim bolj homogene sestave, najprimernejša rešitev. (več v prilogi)

SKLOP UČINKOVITOSTI EMBALAŽNIH SISTEMOV PRI TRANSPORTU:

  1. Prihranki pri kamionskem in letalskem prevozu:
  • 2 % na ceno vsakega prevoza polno naloženega tovornjaka s težkim tovorom

(kartonska paleta je 75 % lažja od lesene palete)

  • Podjetje, ki s tovornjaki (33 palet na tovornjak) prepelje za 50.000 palet tovora letno, prihrani kar 750 ton teže na račun lažjih kartonastih palet. To bi pomenilo za kar 32,5 tovornjakov manj na leto (23 ton / polno naložen tovornjak).
  • Znižanje stroškov dosežemo tudi s tem, ker je kartonska paleta od 10 do 30 centimetrov nižja. To pomeni več pripeljanega tovora.
  1. Zmanjšanje poškodb tovora pri prevozu:
  • Zaradi 80 % večje sposobnosti vpijanja vibracij od lesene palete so prihranki pri prevozu lahko neprecenljivi zaradi manjših poškodb izdelkov, ki jih prevažate.
  1. Skriti stroški:

Skriti stroški lesenih palet so od 2,5 do 5,5 EUR na paleto. V to so vključeni naslednji stroški:

  • Manipulacija z rabljenimi paletami
  • Administracija
  • Odstranjevanje in kraja palet
  • Prevoz in skladiščenje
  • Odškodnine
  1. Ekološke dajatve:
  • Zaradi 75 % lažje kartonske palete znašajo dajatve le 0,23 EUR, medtem ko so dajatve za 20 kg težko leseno paleto 1,14 EUR, kar pomeni 0,91 EUR razlike na paleto.
  1. Prodaja odpadnih palet v reciklažo:
    • namesto stroška plačevanja upravljanja in hranjenja palet, se kartonske palete proda po ceni kartona od 70 do 100 €/tono. To pomeni od 0,35 EUR do 0,5 EUR na paleto, težko 5 kg.
  • Skupni prihranki bi pri enaki ceni kartonske in lesene palete znašali od 3 EUR pa do 6,5 EUR na paleto.

SKLOP FINANČNIH IZRAČUNOV ZA OBSTOJEČE TER NOVE EMBALAŽNE TEHNIKE IN MATERIALE:

Trenutno stanje pakiranja v podjetju je že ekonomsko optimizirano do te mere, da bi težko našli cenejšo rešitev pakiranja. V ta namen smo se posledično osredotočili na ekološki vidik pakiranja. Na podlagi tega smo bili pri izboru materialov pozorni predvsem na njihovo možnost za reciklažo in prijaznost okolju. Po pregledu spletnih trgovin za veleprodajo smo ugotovili, da se cene predlaganega načina pakiranja bistveno ne bi razlikovale od trenutnih, bi pa pridobili na okoljski učinkovitosti.