S projektom priprave hranilne kompostne (komponske) raztopine za namen gojenja rastlin, smo želeli raziskati način alternativne uporabe komposta kompostarne KOGAL. Podjetju in javnosti smo predstavili alternativno možnost uporabe komposta ter ostanka po ekstrakciji.

Predvidevali smo, da komponska raztopina, v primerni razredčitvi za uporabo v hidroponskem gojenju, ne bo fitotoksična. Z areacijo se fitotoksičnost zmanjša in uporabljena bi lahko bila tudi neredčena raztopina. Predvidevali smo, da komponska raztopina vsebuje vsa esencialna rastlinska hranila v primernih medsebojnih razmerjih ter bo rast rastlin boljša v primerjavi z vzgojo v standardni hidroponski raztopini. Komponska raztopina bo stabilna koloidna disperzija, brez težnje po usedanju.

Naš projekt je še posebej zanimiv zaradi večanja količine ločeno zbranih organskih odpadkov, s tem pa narašča potreba po čim učinkovitejši predelavi in uporabi le teh. Prav tako naraščajo potrebe po pridelani hrani. Hidroponski način pridelave hrane daje večje pridelke, vendar zaradi uporabe mineralnih gnojil z vidika trajnosti ni najboljši zaradi omejenosti virov hranil (energijsko potratna sinteza mineralnega dušika, rudarjenje fosforja, kalija,…). Hidroponska pridelava je možna tudi na degradiranih zemljiščih. Zato mislimo, da bi s kvalitetno reciklažo rastlinskih hranil iz komposta, lahko pridobili nov vir hranil za potrebe pridelave hrane ter s tem prispevali k izboljšanju načina predelave organskih odpadkov. V primerjavi z mineralno hranilno raztopino je komponska raztopina bogatejša z mikroelementi, vsebuje pa tudi topne organske spojine (huminske in fulvo kisline, …) ter mikroorganizme.

Komponsko raztopino smo formulirali 10 kg komposta na 50 L vode s trajanjem ekstrakcije 2 uri pri zmernem mešanju in areaciji pri temperaturi 15-25°C. Takšna raztopina je izkazovala rahlo fitotoksičnost (kalilni indeks med 60 in 70 %) zato smo komponsko raztopino redčili z deževnico v razmerju 1:1. Pridobljena redčena komponska tekočina je posebej primerna za gojenje plodovk, kot so paprike in paradižniki, ob primerni redčitvi (1:2) pa tudi za ratsline z manjšo potrebo po hranilih (solata in radič). Poraba komposta za namen prehrane 1 rastline paradižnika je znašala 111 g komposta na dan. Ostanku se po ekstrakciji poveča C/N razmerje kot posledica boljšega izluževanja dušika od ogljika.

Gojenje rastlin s komponskim sistemom se je izkazalo za izvedljivo, vendar bi bilo potrebno raztopino še nekoliko prilagoditi (visoka vsebnost kalija in natrija). Solata gojena na komponskem sitemu je dosegla polno zrelost v 30 dneh, kar je primerljivo z ostalimi načini gojenja. Solata ni kazala znakov pomanjkanja hranil, saj so bile rastline zdrave. Povprečna biomasa solate na komponskem sistemu je bila 170 g, najtežja pa je imela 388 g. Paradižniki so dosegli zrelost v pričakovanem času, rastline so bile zdrave, vendar pa je pri paradižniku zaznano pomanjkanje kalcija, kar je bila posledica majhne vsebnosti kalcija (30 mg/l, optimalno 200 mg/l) ter velikega K:Ca razmerja (8:1; optimalno 1:1).

Meritve zeta potenciala komponske raztopine so pokazale da je komponska raztopina stabilna z vrednostjo 24,3 mV. Težnja po aglomeraciji je majhna, usedajo se le veliki delci. V raztopini so prisotni delci velikosti med 230 in 410 nm. Stabilizacija s polimeri ni bila potrebna, raztopino je tako mogoče hraniti.