V projektu smo se lotili prikaza in analize velikih količin podatkov, bolj konkretno podatkov transakcij med javnimi ustanovami. Podatki so bili pridobljeni iz baze podatkov Supervizor, ki je prosto dostopna. Glavno vodilo projekta je bilo prikazati transakcije kot omrežje in izkoristiti obstoječa orodja za analizo ter spletno vizualizacijo, da bi pridobili nov vpogled v te podatke. Orodje Supervizor že omogoča lokalni vpogled v vse transakcije, vendar je včasih potreben bolj globalen pogled, da se lahko opazi širše vzorce in trende. V interesu širše javnosti je, da ima na voljo čim več orodij za vizualizacijo globalnih podatkov in glavni cilj projekta je, da se izdela prosto dostopna spletna aplikacija z omrežnim pogledom na te podatke.

Za podjetje služi ta aplikacija kot dober preizkus številnih najsodobnejših tehnologij in orodij, ki jih bodo sedaj s pridobljenim znanjem uporabili tudi v svojih drugih projektih. Vizualizacija podatkov v obliki omrežij se namreč uporablja tudi v poslovnih aplikacijah, analizi široke baze spletnih uporabnikov, njihovega obnašanja in napovedovanja trendov v kompleksnih sistemih.

Prvi izziv projekta je bil pregled obstoječih vizualizacij javnih financ, da smo si pridobili znanje o prikazu proračunskih izdatkov v drugih državah. Neposredno podobnih vizualizacij nismo našli, našli smo pa nekaj idej, ki smo jih pozneje tudi uporabili. Pregledati smo morali tudi izjemno velik nabor obstoječih tehnologij s katerimi smo potem zasnovali aplikacijo, izbrali smo paket razširljivih modernih knjižnic in programskih ogrodij, ki se uporabljajo tudi v zelo intenzivnih aplikacijah, da smo bili prepričani, da bodo kos podatkovno intenzivni uporabi naše aplikacije.

Kot prvi rezultat projekta so prečiščeni in dodatno obdelani podatki iz Supervizorja. Zaradi določenih tehnoloških potreb in omejitev, ter mestoma pomanjkljivih podatkov v izvorni bazi, smo morali implementirati orodja, ki so podatke prečistila in predelala v obliko primerno za naše baze. Poleg tega smo določene podatke agregirali zaradi učinkovitosti. Podatke smo tudi obogatili z novimi informacijami, najpomembnejše so npr. geografska lokacija vseh inštitucij, ter kategorizacija inštitucij v ročno izdelano shemo kategorij.

Drugi rezultat projekta so pripravljeni številni prototipi vizualizacij, s katerimi smo lahko pregledali veliko možnosti za končno aplikacijo in se odločili za prikaze, ki bodo najbolj informativni za ciljne uporabnike.
Da bi pridobili več informacij od strokovnjakov iz tega področja, smo izvedli nekaj intervjujev. Na teh intervjujih smo prikazali naše ideje in na podlagi povratnih informacij smo se odločili kateri prikazi so najbolj primerni.

Na podlagi teh rezultatov smo implementirali spletno aplikacijo, ki omogoča tri različne prikaze podatkov. Vse vizualizacije omogočajo ogled transakcij v različnih časovnih obdobjih, zaradi lažje uporabe so posamezna leta razdeljena na četrtletja. Prva vizualizacija prikazuje vse proračunske uporabnike umeščene v geografski prostor, druga vizualizacija prikazuje transakcije med posameznimi kategorijami, tretja vizualizacija pa prikazuje proračunske uporabnike v umetnem prostoru, ki pa se po navadi uredijo v gruče. Vizualizacija omogoča različna filtriranja transakcij, denimo po kategorijah ali po zneskih.

Aplikacijo smo preizkusili tudi v okviru pedagoškega dela, saj se je izkazalo, da se skozi takšen prikaz dobro vidi sama struktura javne uprave. Zato smo v osnovni šoli pripravili prikaz dela s to aplikacijo, učenci so tako lahko sami preizkusili delo s pripravljenimi prikazi.

Delo z aplikacijo je za neizkušenega uporabnika lahko sprva neintuitivno, zato smo pripravili tudi uporabniške priročnike, ki skozi primere prikažejo uporabo in funkcionalnost vizualizacij tudi za nestrokovne uporabnike.