Po podatkih FAOSTAT (2013) pridelamo na svetu 276,4 milijonov ton soje, največ v ZDA (29 %), Braziliji (24 %) in Argentini (17 %) kjer je večina soje gensko spremenjena. Delež pridelave soje v EU je le 0,4 %, zato je Unija največji uvoznik sojinih tropin in drugi največji uvoznik soje. Z namenom povečati konkurenčnost regije in prehransko varnost ter izboljšati stopnjo samooskrbe s sojo, je bilo leta 2012 ustanovljeno Združenje za podonavsko sojo (Danube Soya Association), kateremu se je s podpisom deklaracije pridružila Slovenija in kot inštitucija tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, FKBV. V programskem obdobju 2015 – 2020 je v Sloveniji pridelava soje tudi prvič vključena v model kmetijskih proizvodno vezanih plačil.

Soja ni pomembna le kot živinska krma, zaradi edinstvene kemijske sestave semena (37,0 – 47,8 % beljakovin visoke kakovosti, 16,9 – 22,8 % maščob v katerih prevladujejo življenjsko pomembne polinenasičene maščobne kisline, 30 – 35 % ogljikovih hidratov in 4,4 – 5,0 % pepela, je dober vir nekaterih mineralov in vitaminov ter izoflavonov, fitoestrogenov in flavonoidov), so soja in izdelki iz nje (predvsem tofu) pomembni tudi v humani prehrani.

V projektu sodelujoče podjetje Evergreen d.o.o. je v svojem 25-letnem poslovanju postalo največji slovenski proizvajalec tofuja in izdelkov iz soje v Sloveniji. V tofu in ostale sojine izdelke mesečno predelajo 6 t soje. Zaradi težav pri ločevanju ekološko in konvencionalno pridelane soje v skladišču ter obvezne časovne ločenosti predelave so se v podjetju že pred izvajanjem projekta odločili predelovati le ekološko pridelano sojo, v obdobju izvajanja projekta pa so zamenjali tudi dobavitelje. Tako sedaj v proizvodnji uporabljajo izključno certificirano Podonavsko sojo, ki je, za predelavo v tofu, tudi ustrezno pripravljena t.j. razpolovljena in olupljena (lomljena soja).

V projektu smo izdelali projekcijo pridelave soje v Sloveniji (1), saj v luči aktualnih kratkih prehrambenih verig in lokalno (slovensko) pridelane hrane podjetje zanima nakup surovine domače, ekološke pridelave. Prav tako so v podjetju v preteklosti beležili razlike v izplenu tofuja iz ekološko in konvencionalno pridelane soje. Hipotetično lahko te razlike sicer pripišemo sistemu pridelave, na izplen pa lahko vpliva tudi sorta in poreklo soje (klimatske razmere pridelovalnega območja). Z namenom ovrednotiti izplen tofuja smo v okviru projekta izvedli študijo, v kateri smo proučili vpliv pridelovalnega sistema in sort na izplen tofuja vzorcev soje požete leta 2014 v trajnostnem poskusu na UKC FKBV (2). Vzorcem tofuja različnih pridelovalnih sistemov in sort smo določili kemijsko sestavo (3). V podjetju obvladujejo tveganja z izvajanjem HACCP, ki med ostalim zahteva tudi redno verifikacijo. Podjetje meni, da je uvrščanje tofuja v skupino mikrobiološko najbolj tveganih živil neustrezno. V okviru projekta smo izvedli verifikacijo kritičnih kontrolnih točk HACCP načrta podjetja, v teh točkah vzorčili nastajajoči produkt in spremljali prisotnost različnih bakterij (4). V skladu z Uredbo 1169/2011 bo potrebno v prihodnje na živilu obvezno označiti prehransko vrednost (podjetje prehransko vrednost na svojih izdelkih že označuje). Izračuni se sicer lahko nanašajo na znane, splošno veljavne prehranske vrednosti posameznih sestavin, vendar želi podjetje na deklaraciji navesti dejanske povprečne analizirane vrednosti. V okviru projekta smo tako vzorcem iz podjetja določili kemijsko sestavo in na podlagi rezultatov oblikovali prehransko tabelo.