Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se predvsem v zadnjih letih intenzivno zavzema za promocijo lokalno pridelane hrane ter s tem izrabo lastnih državnih virov. Na tem področju se že poznajo vidni rezultati, saj se vedno več državljanov pri svojih nakupih odloča za lokalno hrano. Vsi se čedalje bolj zavedamo, da lokalna prehrana predvsem iz logističnega vidika (dolg transport, skladiščenje hrane iz oddaljenih držav ipd.) ne pomeni zgolj kvalitetnejše hrane, posledično bolj zdravega prebivalstva, temveč tudi več delovnih mest tako za kmete, obrtnike, kot tudi industrijske delavce. Zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov je strateška opredelitev slovenske države, ki določa tudi njeno politično in ekonomsko suverenost. Distribucija lokalne hrane oz. organizacija kratkih oskrbovalnih verig je tako naslednji izziv. Tukaj smo se povezali Kmečka zadruga Sevnica z.o.o., lokalni predelovalec prehrane Gostilna in trgovina Repovž, Jože Repovž s. p., Fakulteta za logistiko UM, Fakulteta za strojništvo UM ter Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Zaradi prezasedenosti proizvajalcev lokalno predelane hrane in njihove regionalne in lokalne razpršenosti je zelo težko uskladiti skupno distribucijsko verigo, zato se je slednje reševalo na podlagi čistih logističnih in strojniških kriterijev ter kriterijev iz vidika upravljanja podeželja.

Ključna problematika, ki smo jo reševali, je bila oskrba, za začetek, sevniškega prebivalstva z lokalno predelano hrano od vrat do vrat, začenši na praktičnem primeru samostojnega podjetnika Jožeta Repovža, Gostilna in trgovina Repovž, ki proizvaja lokalno pridelano hrano. Pri razreševanju problema smo ugotavljali primernost ter transparentnost trenutnega upravljanja z lokalno pridelano hrano, določili preglednost nad trenutnim sistemom ravnanja, zasnovali optimalen model distribucije lokalno pridobljene hrane v občini Sevnica z dobro vidljivimi in definiranimi procesi distribucije ter določili tehnično-tehnološko primerno podprtost. Tovrstni sistemi se v Sloveniji v manjšem obsegu pojavljajo predvsem na mikro ravni, model zasnovan na našem praktičnem primeru pa je lahko v nadaljevanju zasnova tudi za makro raven.